Namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc se na povabilo malteškega varuha človekovih pravic Josepha Zammita McKeona v Valeti udeležuje mednarodne konference o pomenu, vlogi in delu institutov varuha človekovih pravic. V času, ki ga zaznamujejo družbene neenakosti, krhkost zdravstvenih in socialnih sistemov, podnebna kriza, naraščajoče napetosti, ki ogrožajo mir in varnost, digitalizacija in razvoj umetne inteligence, politični pretresi in pomanjkanje demokratičnega dialoga, so v ospredju razprav predvsem vprašanja pomena zaupanja v demokratične institucije, integritete in etičnega upravljanja. Konference, ki jo je ob svoji 30. obletnici pripravila institucija malteškega varuha, se udeležujejo varuhi, njihovi namestniki oz. predstavniki ombudsmanskih in nacionalnih institucij za človekove pravice ter številnih mednarodnih mrež in organizacij. Poleg ostalih visokih govorcev sta goste nagovorila tudi evropska varuhinja Tereso Anjinho in predsednik malteškega parlamenta Anġlu Farrugia.
Namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc je aktivno sodelovala v razpravi o vlogi varuhov človekovih pravic pri zaščiti najranljivejših. Opozorila je, da se v današnjem svetu, ki žal pogosto spodbuja tekmovalnost, individualizem in zasledovanje lastnega uspeha, v ozadje umikajo temeljne vrednote, kot so empatija, solidarnost in skrb za skupnost. »Digitalna realnost po eni strani odpira dostop do informacij, storitev in novih oblik vključevanja, a nas obenem vse bolj zapira v mehurčke, povzroča socialno izključenost in ranljive potiska še globlje v ozadje. Prežeti z lastno realnostjo izgubljamo občutek za stisko sočloveka in skupno prihodnost,« je dejala namestnica in izpostavila, da družba, kjer ni posluha za ranljive, ne more biti pravična. Skrb za druge je po njenem mnenju nujna ne le kot moralna vrednota, temveč kot pogoj za zdravo, odporno in povezano skupnost. Ob tem je opozorila, da je spodbujanje pozitivnega javnega diskurza zato ključno za zdravo demokracijo, pri čemer imajo mediji, politika, izobraževalni sistem in vsi drugi, ki vplivajo na javno mnenje, veliko odgovornost pri krepitvi kulture dialoga.
Posebej je poudarila, da neodvisne institucije, kot so varuhi človekovih pravic, niso le aparati za obravnavo pobud ali pritožb, na podlagi katerih izdajajo priporočila za odpravo krivic. »Naše poslanstvo je mnogo več – smo varuhi dostojanstva in vest družbe. Odločevalcem ne ponujamo le priporočil in vpogleda v kršitve človekovih pravic, temveč zahtevamo tudi sistemske spremembe. Če želimo ostati relevantni, moramo preseči tradicionalne okvire in moramo začeti razmišljati drzno. Prihodnjim generacijam lahko zapustimo družbo, kjer človekove pravice niso zgolj teorija, temveč praksa – a to bo mogoče le, če bomo stare pristope, pretirano vljudnost in kdaj celo servilnost nadomestili s pogumom, ki terja odgovore in odgovornost, ne glede na moč in kritiko, ki jo bomo deležni s strani oblasti,« je bila jasna dr. Možina Zupanc. O tem so razpravljali z generalno sekretarko Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice-ENNHRI Debbie Kohner, ukrajinskim namestnikom komisarja za človekove pravice Mykhailom Spasovom, monaško visoko komisarko za človekove pravice Marino Ceyssac, sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice Lorraine Schembri Orland, namestnico varuha iz Gruzije dr. Tamar Gvaramadze in predstavnikom Agencije za temeljne pravice-FRA Andreasom Accardo. Strinjali so se, da bo vloga institucij za človekove pravice v prihodnosti še pomembnejša kot danes. Varovanje človekovih pravic je namreč tesno prepleteno z varovanjem samih pogojev življenja – okolja, stabilnosti, miru, itd.
Dr. Dijana Možina Zupanc se je v svojem nastopu tako dotaknila tudi okoljskih vprašanj: »Podnebne spremembe nedvomno pomenijo krizo človekovih pravic in so ena mojih največjih skrbi. Naraščajoče temperature, poplave in suše že ogrožajo zdravje, varnost in dostojanstvo mnogih. Ti pritiski silijo tudi v migracije – do leta 2050 bi lahko bilo razseljenih do 216 milijonov ljudi – medtem ko so starejši, pogosto energetsko revni in osamljeni, še posebej ranljivi. Hkrati pa oboroženi spopadi uničujejo življenja in povzročajo kar šest odstotkov svetovnih emisij, kar vojno in podnebje povezuje v začarani krog uničenja,« je poudarila namestnica varuha. Dejala je, da je zato tudi vloga varuhov človekovih pravic izjemno pomembna, ne le z vidika izpostavljanja pomanjkljivosti državnega ukrepanja, temveč tudi z vidika ozaveščanja o pravici do zdravega okolja in zahtev v smeri ambiciozne ter pravičnejše podnebne politike.
Ob robu konference je sicer potekala tudi Generalna skupščina Mediteranskega združenja ombudsmanov (Association of Mediterranean Ombudsmen - AOM), v okviru katere je bila namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc izvoljena v upravni odbor Združenja. Poleg srečanja z malteškim varuhom Josephom Zammitom McKeonom, ki je hkrati tudi generalni sekretar AOM, je dr. Možina Zupanc opravila še bilateralni pogovor z evropsko varuhinjo človekovih pravic Tereso Anjinho, odlično sodelovanje pa sta potrdili tudi z novo predsednico AOM, albansko varuhinjo Erindo Ballanca. Ob robu konference se je namestnica udeležila tudi sprejema pri predsednici Republike Malte Myriam Spiteri Debono ob 30. obletnici institucije malteškega ombudsmana, ob robu katere sta z malteškim komisarjem, pristojnim za zdravstvo, prof. dr. Raymondom Galeo, izmenjala izkušnje obeh institucij na temo priporočil s področja zdravstva in socialnega varstva. Dogovorila sta se za širše sodelovanje, saj se na tem področju instituciji srečujeta z podobnimi problemi na ravni svojih držav.
